Krakovski gozd

Je največji nižinski poplavni, s hrastom in gabrom poraščen gozd v Sloveniji na prehodnem območju celinskega in panonskega podnebja. Razprostira se na površini 2.400 ha med rekama Savo na severu in Krko na jugu. V osrčju gozda je 42 ha ohranjenega sekundarnega pragozda, ki je od leta 1952 zavarovan kot naravni rezervat. V pragozdu so hrasti, veliki do 40 m in stari več kot 250 let. Poleg hrasta doba raste tudi beli gaber in v posebej namočenih tleh tudi črna jelša. Krakovski gozd daje zavetje mnogim vrstam živalim in rastlinam in je mokrišče nacionalnega pomena. Tu je svoj prostor našlo 122 ptic, mnoge od njih so v Sloveniji zelo redke (npr. črna štorklja in orel belorepec). Mokrišča so pogost pojav. Eno najbolj znanih je Trstenik, ki je v evropskem merilu pomembno ptičje območje, drstišče rib in mrestišče žab. Najlepši primer tega je žaba plavček, ki v času drstenja dobi razpoznavno modro barvo. Krakovski gozd je dom tudi zaščitenim rastlinam, kot sta močvirska logarica in močvirski tulipan.

Krakovski gozd

Krakovski pragozd

Znano je, da so na južnem delu gozda večji rezervoarji termalne vode z zdravilnimi učinkovinami. Hrast dob iz Krakovskega gozda je tudi osnova skulptur ob cistercijanskem samostanu v neposredni bližini Kostanjevice na Krki.

Krakovski gozd je prvi raziskal, premeril in spravil na zemljevid Josip Ressel, takratni gozdarski inženir, ki je okoli leta 1820 deloval v teh krajih. Josip Jurčič v svojem literalnem delu Kloštrski žolnir opisuje, kako se je Josip Ressel dobival s Kodranovo Katico v vasi Zaboršt pod sedaj najdebelejšim belim gabrom v Sloveniji.

Cvelbarjev hrast

Cvelbarjev hrast

V vasi Malence raste drugi najdebelejši hrast v Sloveniji. Cvelbarjev hrast ima 7 m obsega, 33 m višine, 65 kubičnih metrov in stoji na tem mestu že več kot 300 let.

Danes ob glavnih znamenitostih (mokrišče Trstenik, sekundarni pragozd, Cvelbarjev hrast) poteka Resslova pohodniška pot. Dolga je 8 km, traja dobri 2 uri in je poimenovana po gozdarskemu inženirju in izumitelju ladijskega vijaka Josephu Resslu. Je učna pot za vse raziskovalce flore in favne edinstvenega naravnega prostora. Zaradi namočenosti terena večji del leta priporočamo škornje, ob obsežnejšem deževju pa pot odsvetujemo. Ob slabšem vremenu (megla, deževje) in pomanjkljivem znanju orientacije se brez lokalnega vodnika na pot ni priporočljivo odpraviti.

Krakovski gozd

Krakovski gozd