Cistercijanski samostan

Le streljaj stran od starega mestnega jedra Kostanjevice na Krki je bil leta 1234 ustanovljen Cistercijanski samostan Studenec svete Marije (Fons Beatae Virginis Marie). Ustanovil ga je Bernard Speinheim z željo po utrditvi oblasti na novo pridobljenem ozemlju ob spodnjem delu reke Krke na meji z Hrvaško in Ogrsko. Leta 1249 je samostan z drugo ustanovno listino dobil primat nad kostanjeviško župnijo in še 11 drugimi v bližini in tako postal versko, kulturno in gospodarsko središče ob spodnjem delu Krke. O pomembnosti samostana za ustanovitelja priča dejstvo, da je tu pokopana ustanoviteljeva žena Juta in eden od sinov. Ni pa podatka, ali je tu pokopan tudi ustanovitelj Bernard Speinheim.

Kostanjevica na Krki

Kostanjevica na Krki

Samostan je pripomogel k razvoju mesta, saj so v tedanjem času bili samostani pomembni generatorji rasti bližnjih mest. Samostan se je razvijal do sredine 14. stoletja, k čemer so pripomogle tudi razne plemiške družine in stabilno okolje, primerno za trgovino in razvoj. Vse pogostejši turški vpadi, vpadi Uskokov, lakota, kuga, reformacija in razvoj bližnjih mest (Brežice, Novo mesto in Krško) so bili glavni dejavniki, ki so povzročili, da je kostanjeviški samostan začel izgubljati na moči. Zaradi velikega vpliva samostana na mesto je tudi mesto doživljalo usodo samostana. Šele po zmagi protireformacije v 17. stoletju si je samostan nekoliko opomogel. Vendar razvoj ni trajal dolgo, saj je Jožef II. leta 1785 v sklopu reform razpustil samostan in samostanske stvari so bile razprodane. Stavba je postala upravni center. Leta 1929 je bila samostanska cerkev obnovljena, v 2. svetovni vojni pa je bila leta 1942 porušena. Novo pomlad je samostanski kompleks doživel leta 1958, ko je Lado Smrekar, tedanji osnovnošolski ravnatelj, pričel z obnovo kompleksa. Formo Vivo, prosto razstavljene lesene kipe v neposredni okolici samostana, ustvarjajo mednarodni umetniki že od leta 1961. Leta 1974 je bila ustanovljena Galerija Božidar Jakac, ki je še danes upravljalec samostanskega kompleksa in je dom stalnim in začasnim razstavam. Svoj dom so tu našle stalne razstave Božidarja Jakca, Toneta in Franceta Kralja, Franceta Goršeta, Zorana Didka, Bogdana Borčiča in pleterska zbirka del evropskih mojstrov 17. in 18. stoletja.

Kompleks je rezultat številnih prezidav in dozidav, kar priča o burni preteklosti samostana. Najstarejši del samostanske cerkve je triladijska bazilika, kar ustreza Bernardinskemu arhitekturnemu slogu. Samostanska cerkev in del križnega hodnika sta edina prvotno ohranjena dela samostanskega kompleksa. Veliko arkadno dvorišče, eno največjih v srednji Evropi, je rezultat številnih prezidav. Iz treh strani dvorišče obkrožajo dvonadstropni trakti z nepregledno množico polkrožnih arkad. Najstarejši zahodni del iz druge polovice 16. stoletja ima vidno kamnito napisno ploščo. Ostala dva trakta sta nastala v 18. stoletju v času velikih dozidav in prezidav. Vodnjak na dvorišču je iz leta 1765. Glavni vhod z dvema obrambnima stolpoma in fresko sv. Marije iz leta 1737 je v spomin pred ubranitvijo napada Uskokov na samostan dal izgraditi tedanji opat Alexsander Tauffer.

Kostanjevica na Krki

Kostanjevica na Krki

Danes je samostanski kompleks dom Galerije Božidar Jakac s stalnimi in začasnimi razstavami in Forme Vive z lesenimi skulpturami iz hrasta doba iz bližnjega Krakovskega gozda. V samostanski cerkvi se odvijajo tudi civilne poroke. Prostor s svojo bogato zgodovinsko dediščino in bogato kulturno noto nudi mirno zatočišče posameznikom, željnim kulturnih vsebin in sprostitve v mirnem okolju ob potoku Obrhu.